Bernarda in Maruša Conič, Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije in Pomurski sejem predstavljamo in svetujemo: Industrijska konoplja – rastlina tisočerih priložnosti
Razvojno - oblikovalski projekt Ekoobjem ustvarjamo člani Ekoci - eko civilne iniciative Slovenije ter snujoča se mlada ekipa ateljeja Kresni Um ob podpori konopljarne Hannah biz in Pomurskega sejma. Osrednja ideja projekta, okoli katere sodelujoči in podporniki gradimo zgodbo o blaginji s pomočjo industrijske konoplje, krepimo temelje in konstruiramo za njeno uresničitev, je ponovna povezava ljudi z izjemno rastlino, ki je bila tekom daljšega obdobja v bližnji preteklosti stigmatizirana na podlagi izločitve sorodnih sort iz legalnih agronomskih pridelovalnih načrtov.
Razvojno – oblikovalski projekt Ekoobjem je zasnovan kot svetilnik za povezovanje pridelovalcev primarnega sektorja, ter predelovalcev z znanjem ter vizijo, kako med ljudi lansirati znanje o industrijski konoplji, samooskrbi, gospodarskih priložnostih ter ustvarjanju delovnih mest s pomočjo ekonomskih prednosti, ki jih izkazuje industrijska konoplja v praksi. Pri tem smo projekt kolekcije oblačil pripravili kot zbirko prototipov, so pa osrednji proizvod našega projekta, s katerim bi želeli oživiti slovensko tekstilno industrijo v kasnejših fazah širjenja aktivnosti.
Prednosti industrijske konoplje izhajajo iz uporabnosti prav vsakega dela rastline, iz neprimerljive kakovosti vlaken, hranilne in energetske vrednosti, zdravilnih učinkovin, gorivnega potenciala ter nezahtevne pridelave, saj pridelava ne zahteva uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Predvsem bi izpostavili dejstvo, da je gojenje industrijske konoplje okolju prijazno, saj je hitro rastoča, odporna kultura, ki ne izčrpava zemlje ter ne potrebuje apliciranja pesticidov. Nadomesti lahko celulozno maso, ki jo sicer pridobivajo z izsekavanjem. Ker so vlakna svetla, je potrebno tudi manj obsežno kemično beljenje. Potem so tu še drugi produkti, kot biorazgradljiva plastika, hrana, gorivo, ki bi zaradi preproste pridelave lahko s ceno konkurirali klasičnim izdelkom, katerih proizvodnja implicitno proizvaja tudi škodljive eksternalije. Velik potencial izkazuje prav pri ekološki pridelavi, h kateri s tem projektom spodbujamo ter ozaveščamo o pomembnosti ekološkega kmetovanja in sonaravnega bivanja, ki je edina pot k bolj zdravemu planetu ter bolj ljubečemu odnosu do narave, nas samih ter soljudi.
Prednosti industrijske konoplje izhajajo iz uporabnosti prav vsakega dela rastline, iz neprimerljive kakovosti vlaken, hranilne in energetske vrednosti, zdravilnih učinkovin, gorivnega potenciala ter nezahtevne pridelave, saj pridelava ne zahteva uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Predvsem bi izpostavili dejstvo, da je gojenje industrijske konoplje okolju prijazno, saj je hitro rastoča, odporna kultura, ki ne izčrpava zemlje ter ne potrebuje apliciranja pesticidov. Nadomesti lahko celulozno maso, ki jo sicer pridobivajo z izsekavanjem. Ker so vlakna svetla, je potrebno tudi manj obsežno kemično beljenje. Potem so tu še drugi produkti, kot biorazgradljiva plastika, hrana, gorivo, ki bi zaradi preproste pridelave lahko s ceno konkurirali klasičnim izdelkom, katerih proizvodnja implicitno proizvaja tudi škodljive eksternalije. Velik potencial izkazuje prav pri ekološki pridelavi, h kateri s tem projektom spodbujamo ter ozaveščamo o pomembnosti ekološkega kmetovanja in sonaravnega bivanja, ki je edina pot k bolj zdravemu planetu ter bolj ljubečemu odnosu do narave, nas samih ter soljudi.
Zasledujoč poti vrednot sonaravnega življenja, trajnostnega razvoja, gospodarske blaginje, ter miselno – duhovne raznolikosti in harmonije smo zasnovali dizajne ekoloških konopljinih oblačil in dopolnili kolekcijo še z oblačili iz ekološkega bombaža in ostalih mešanic ekoloških materialov, z ročnimi pleteninami ter jih vsebinsko oplemenitili s slovensko motiviko. V kolekcijo modnih oblačil za mlade ženske je v naravne ekološke materiale vpet slovenski duh skozi slovenskemu prostoru lastne drobce dediščine, ki so kontinuirano prisotni v naši družbi kot simboli ali elementi, ki pripomorejo h gradnji zavedanja o zgodovinski in okoljski dimenziji formiranja slovenske skupnosti. Izbrali smo nekaj tistih, ki so oplemenitili ekspresivnost dizajnov ter njihovo estetsko in pripovedno dimenzijo. Kose kolekcije tako krasijo potiski iz slovenske tradicije natisnjeni s pomočjo ročnega sitotiska. V kolekciji najdemo poleg vsakodnevnih kosov in poslovnega črtastega kostima tudi svečano srajčno obleko turkizne barve iz mešanice konoplje in svile ter eleganten kombinezon prav tako iz mešanice svile in konoplje s potiskom idrijske čipke.
Inspiracijo za vzorce je oblikovalka črpala iz slovenske tradicije in kulturne dediščine. Za kolekcijo je izbrala 3 tipične slovenske nacionalne motive, ki poudarjajo in opominjajo na Slovenstvo. Po globoki raziskavi in po obisku Ljubljanskega etnografskega muzeja je našla navdih na Ptuju pri kurentih, pri tradicionalnih slovenskih vezeninah nagljev in v Idriji pri čipkaricah.
Kurent (tudi korant) je značilni pustni lik s Ptuja, Dravskega polja in okolice, v pustnem času nastopajo na tradicionalnem kurentovanju. Po izročilu s poskakovanjem kurenti s hudim truščem (zvonjenjem) iz dežele odganjajo zimo in zlo, vanjo pa kličejo pomlad ter dobro letino. Kurent ima na sebi ovčjo kožo, okrog pasu pripete zvonce, na glavi ima masko, na nogah pa gamaše. Poznamo dve vrsti kurentov, pernategamarkovskega in rogatega haloškega. Zraven njega pa po navadi hodi vrag ali hudič.
Nagelj : V vsakdanjem življenju in v ljudskem izročilu Slovencev ni noben cvet tako cenjen in opevan kakor nagelj. In sicer v taki meri, da ga danes lahko imenujemo kar »slovenska roža«. Kot narodna roža Slovencev spada nagelj med tista simbolična znamenja, kakršna srečamo v različnih dobah pri mnogih narodih, verstvih in gibanjih; med simbole, ki odražajo določena izročila in namene, zato so tudi viden znak njihove pripadnosti; med znamenja, ki jih nosijo somišljeniki neke ideje, prepričanja, pa tudi pripadniki nekega naroda.
Idrijska čipka je zvrst klekljana čipke, ki jo že stoletja izdelujejo v Idriji, in je pomemben del slovenske kulturne dediščine. Svoje ime je dobila po mestu Idrija, glavnem in najstarejšem slovenskem čipkarskem središču, kjer že od leta 1876 neprekinjeno deluje tudi znamenita idrijska čipkarska šola. Idrijsko čipko zaznamuje določen repertoar čipkarskih tehnik, ki se je z leti dopolnjeval in plemenitil, zanjo pa so značilni tudi vzorci, poimenovani z ljudskimi imeni kot npr. »srčkovke«, »potonke«, »zibke«,…Najznačilnejša tehnika idrijske čipke je t.i. »ris« - trak, ki se tradicionalno izdeluje s šestimi do osmimi pari klekljev. Ločimo široki ris, ki prevladuje v času Avstro-Ogrske monarhije in ozki ris (imenovan tudi »idrijski« ris), ki se pod italijanskim vplivom razvije v obdobju po prvi svetovni vojni.
Preko slovenske tradicije, kulturne in naravne dediščine, želimo ozavestiti slovenski prostor, da smo, preden je bila konoplja izrinjena iz našega vsakdana, Slovenci pridelovali slovenske avtohtone sorte konoplje in živeli s to rastlino in bili deležni njenih blagodejnih učinkov. V okviru dolgoročne vizije, ki jo zasledujemo preko dosedanjih prizadevanj in ustvarjanja, so člani EKOCI konec maja 2015 skupaj z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano razpravljali tudi o na novo podpisanem ter sprejetem pravilniku, ki dovoljuje uporabo industrijske konoplje v prehranske namene. 25. Maja 2015 je minister Židan v prostorih ministrstva za kmetijstvo sprejel predstavnike eko civilne iniciative Slovenije – EKOCI, ki so mu izročili semena industrijske konoplje za vpis v ohranjevalno listo semen določenih vrst konoplje iz Prekmurja, Savinjske doline in Gorenjske. Kot so poudarili, gre za semena, ki so jih zanesenjaki na manjših gredicah ohranjali več let in bodo tudi v prihodnosti omogočala sejanje semen slovenske in ne le uvožene konoplje. Slovenska semena predstavljajo našo zgodovino, pomembna pa so tudi zaradi genske raznolikosti. Semena, ki so jih na ministrstvu danes uradno sprejeli, bodo poslali na testiranje v kmetijski inštitut. Če bodo ustrezala minimalnim pogojem, se bodo potrudili za njihov vpis na evropsko sortno listo, je napovedal Židan. Gre za semena, ki so bolje prilagojena našemu okolju in za rast ne potrebujejo fitofarmacevtskih sredstev. Iniciativa EKOCI sicer bdi tudi nad gibanjem Štafeta semen, v kateri lahko sodeluje vsak, ki najmanj 11 zrn semen poseje, 11 zrn izmenja, 11 pa jih pošlje za v gensko banko. Od leta 2011, ko so bili storjeni prvi koraki k lažjemu gojenju industrijske konoplje, pri nas na tem področju beležimo hitro rast - lani je bilo prošenj za dovoljenje za gojenje industrijske konoplje podanih nekaj čez 430, letos pa jih na ministrstvu beležijo že 550. To pomeni, da industrijska konoplja pri nas pokriva že 600 ali več hektarov kmetijskih površin po ocenah ministrstva za kmetijstvo.
|
Industrijsko konopljo in njeno vlogo se je v 20. Stoletju zatiralo in omejevalo preko različnih vzvodov in zaradi palete najrazličnejših ekonomskih in političnih interesov ter nezmožnosti sistematizacije znanja ter ravnanja z različno vsebnostjo psihoaktivne snovi THC v nekaterih sortah konoplje. Zadnjih nekaj let pa se po vseh celinah razvijajo in realizirajo uspešne prakse dekriminalizacije, legalizacije ter širjenja uporabe ter uživanja konoplje. Pomembno je, da se, ko je govora o konoplji, ne spotikamo na vsakem koraku ob dejstvo, da konoplja lahko vsebuje različne količine psihoaktivnih snovi in se v primeru prekoračitve zakonsko določene količine uvrsti med droge. V zvezi z vsebnostjo THC je pomembno, da se o lastnostih, tipiki in metodah pridelave ter predelave odprto razpravlja, da se širi ter približuje ljudem znanje ter opozarja na učinke uživanja ter uporabe resnično širokega spektra produktov, ki jih je moč pridobivati iz konoplje. Zloraba konopljinih delov kot droge je v sodobnih družbah sporna in prinaša mnogotere neljube posledice, ki so jih poskušali odpraviti z kriminalizacijo te rastline. Države, ki so se prve soočile z birokratskimi zamejitvami pri gojenju konoplje in so omilile kazensko preganjanje uporabe konoplje kot droge, beležijo enako raven uporabe rastline v ta namen pred strogim preganjanjem in po. Z zlorabo se torej vlade ter civilna družba lahko spoprimemo le tako, da se učimo o lastnostih konoplje ter njenih proizvodov in da se zavedamo različnih tipov njihovega učinkovanja, če želimo biti kot potrošniki odgovorni za svoje odločitve, ter kot skupnost za ohranjanje le-te ter skupne dobrobiti in zdravja.
V okviru projekta smo zato razmišljali, kako bi lahko izboljšali kakovost življenja v Sloveniji s pomočjo konoplje. Tekstilni, prehranski ter kozmetični izdelki so bili tako kot temeljne potrošne dobrine za ohranjanje fizičnega zdravja, dobrega počutja, ustvarjalnosti ter storilnosti naša izbira. Zasledujoč poti vrednot sonaravnega življenja, trajnostnega razvoja, gospodarske blaginje, ter miselno – duhovne raznolikosti in harmonije smo zasnovali dizajne eko – konopljinih oblačil, dopolnili kolekcijo še z oblačili iz eko bombaža, z ročnimi pleteninami in slovensko motiviko ter z roko v roki s konopljarno Hannah biz povezali tekstil, ki telo neguje, varuje ter mu pomaga k izražanju od zunaj, še z prehranskimi ter kozmetičnimi izdelki, ki telo hranijo, poživljajo ter zdravijo.
Na sejmu AGRA (22.8.2015 – 27.8.2015) se skupaj predstavljamo na razstavnem prostoru gibanja Ekoci. Na razstavnem prostoru bodo izmenjaje prisotni sodelujoči na projektu: kmetijska strokovnjakinja Maja Klemen Cokan, neodvisna aktivistka ter gonilna sila EKOCI ter vodja projektov pri slovenskem trgovcu Tuš, konceptualizatorka Maruša Conič, oblikovalka Bernarda Conič, lastnik in zaposleni podjetja Hannah biz – Tomaž Sušnik. Na ogled bodo dizajni iz eko konopljinega ter bombažnega tekstila in pletenin na sedmih razstavnih lutkah ter velikih panojih z modnimi fotografijami, prodajali se bodo prehranski in kozmetični proizvodi Hannah biz ter vreče iz konopljinega tekstila. S svojo zgodbo o uspehu je konopljarna Hannah biz pomembna podpora ter osvetljevalec poti za potencialne sejalce ter pridelovalce, ki bi se v primarnem sektorju želeli odločiti za pridelavo konoplje, saj odjemalce semena ter postopke predelave v Sloveniji imamo, še več: predelovalni obrtniki in industrija ter povpraševanje po proizvodih je v velikem porastu.
V okviru projekta smo zato razmišljali, kako bi lahko izboljšali kakovost življenja v Sloveniji s pomočjo konoplje. Tekstilni, prehranski ter kozmetični izdelki so bili tako kot temeljne potrošne dobrine za ohranjanje fizičnega zdravja, dobrega počutja, ustvarjalnosti ter storilnosti naša izbira. Zasledujoč poti vrednot sonaravnega življenja, trajnostnega razvoja, gospodarske blaginje, ter miselno – duhovne raznolikosti in harmonije smo zasnovali dizajne eko – konopljinih oblačil, dopolnili kolekcijo še z oblačili iz eko bombaža, z ročnimi pleteninami in slovensko motiviko ter z roko v roki s konopljarno Hannah biz povezali tekstil, ki telo neguje, varuje ter mu pomaga k izražanju od zunaj, še z prehranskimi ter kozmetičnimi izdelki, ki telo hranijo, poživljajo ter zdravijo.
Na sejmu AGRA (22.8.2015 – 27.8.2015) se skupaj predstavljamo na razstavnem prostoru gibanja Ekoci. Na razstavnem prostoru bodo izmenjaje prisotni sodelujoči na projektu: kmetijska strokovnjakinja Maja Klemen Cokan, neodvisna aktivistka ter gonilna sila EKOCI ter vodja projektov pri slovenskem trgovcu Tuš, konceptualizatorka Maruša Conič, oblikovalka Bernarda Conič, lastnik in zaposleni podjetja Hannah biz – Tomaž Sušnik. Na ogled bodo dizajni iz eko konopljinega ter bombažnega tekstila in pletenin na sedmih razstavnih lutkah ter velikih panojih z modnimi fotografijami, prodajali se bodo prehranski in kozmetični proizvodi Hannah biz ter vreče iz konopljinega tekstila. S svojo zgodbo o uspehu je konopljarna Hannah biz pomembna podpora ter osvetljevalec poti za potencialne sejalce ter pridelovalce, ki bi se v primarnem sektorju želeli odločiti za pridelavo konoplje, saj odjemalce semena ter postopke predelave v Sloveniji imamo, še več: predelovalni obrtniki in industrija ter povpraševanje po proizvodih je v velikem porastu.
Oblikovalsko - razvojni projekt je zasnovan kot gonilna sila za povezovanje pridelovalcev primarnega sektorja, ter predelovalcev z znanjem ter vizijo, kako med ljudi lansirati znanje o industrijski konoplji, samooskrbi, gospodarskih priložnostih, ustvarjanju delovnih mest s pomočjo ekonomskih prednosti, ki jih izkazuje industrijska konoplja v praksi zaradi uporabnosti prav vsakega dela rastline, zaradi neprimerljive kakovosti vlaken, hranilne in energetske vrednosti, zdravilnih učinkovin, gorivnega potenciala ter nezahtevne pridelave, saj pridelava ne zahteva uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Gojenje industrijske konoplje je okolju prijazno, konoplja ne izčrpava zemlje ter ne potrebuje apliciranja pesticidov, kar omogoča učinkovito ekološko pridelavo.
Pri ustvarjanju kolekcije Objem Slovenije sta nas vodili načeli trajnostnega razvoja ter sonaravnega bivanja, saj se zavedamo, da takšno ravnanje odpira prostor neskončnemu življenju in neskončnim priložnostim. Pustimo naravi, da nas objame, dotaknimo se konoplje, objemimo soljudi!